V hotelu Črevesje so dobrodošle le nekatere bakterije

Skozi prebavila gre vse, kar zaužijemo, tako hrana kot razni mikrobi in virusi. Proces se začne v ustih, kjer se hrana pomeša s slino in prebavnimi encimi. Nadaljuje se v želodcu, kjer se pomeša z želodčno kislino, obogateno z drugimi encimi, in konča v debelem črevesju, kjer se v prebavo vključijo še črevesne bakterije.

Črevesje je največji imunski organ v telesu, saj je v njem največ celic imunskega sistema. Celice črevesnega imunskega sistema lahko po krvi in limfi potujejo tudi v oddaljene organe in tam vplivajo na imunska dogajanja v njih.

prebava

 

 

 

 

 

 

 

Pomen želodčne kisline

Želodčna kislina ima dve vlogi, omogoča zaščito pred mikrobi in virusi ter normalno prebavo hrane. Močno kisel pH želodčne kisline ter encimi poškodujejo beljakovine v bakterijah in virusih in tako delujejo baktericidno in virucidno. Ljudje, ki ne proizvajajo dovolj želodčne kisline, imajo večjo možnost, da zbolijo za okužbo prebavil.

V hotelu Črevesje so dobrodošle le nekatere bakterije

Mikrobiom je ime, rezervirano za mikrobe. V črevesju jih je tako veliko, da bi jo lahko spravili v eno- do dvokilogramsko posodo. Pri vsakem iztrebljanju izločimo kar lepo število bakterij. V blatu, ki mu odstranimo vodo, je kar 30 % bakterij. V primeru driske se izguba življenjsko pomembnih mikroorganizmov samo še poveča. Sluznice prebavil so gosto poseljene z njimi, njihova sestava pa je odvisna od anatomskega dela prebavil. V tankem črevesju je sestava mikrobov drugačna kot v debelem črevesju in v ustih. Vse to je odvisno od njihovih razmer za življenje. V kislem so eni, alkalni del črevesja pa je bolj ugoden življenjski prostor za druge mikrobe.

Kadar govorimo o izdelkih s koristnimi bakterijami ali probiotikih, gre običajno za bakterije v spodnjem delu črevesja, ki živijo v bolj alkalnem, bazičnem okolju. Če jih uživamo zato, da poselijo spodnje dele prebavil, morajo preživeti kisle razmere v želodcu. Pri tem izbiramo take seve (vrste), ki preživijo v kislini in so torej odporni proti njej, ali pa izberemo bakterijske seve, ki so jih proizvajalci pred kislino zaščitili s posebnimi oblogami, ki so odporne proti kislini.
Pri izbiri dopolnil vedno stremimo k temu, da v telo vnašamo čim manj nepotrebnih dodatkov, torej izbiramo seve, ki so dejansko bolj odporni proti kislini.

Ker z mikrobi živimo v sožitju, vse, kar jih prizadene, povzroči njihovo neravnovesje. Ta prizadene tudi naše zdravje, kaže pa se lahko na koži v obliki ekcemov, atopičnega dermatitisa, slabše imunske odpornosti ter v spremembi razpoloženja, saj črevesje in možgani neprestano komunicirajo med seboj.

Najbolj zastopani so laktobacili, bifidobakterije in bakterioidi. Vsak človek vsebuje edinstveno kombinacijo številnih mikroorganizmov. Njihova razmerja se nenehno spreminjajo, na te spremembe pa vplivajo vrsta hrane, ki jo uživa, antibiotiki, okužbe in nekatera zdravila.

Črevesje je naš multipraktik

  1. Črevesne bakterije pomagajo pri prebavi vlaknin in iz njih tvorijo razne presnovke, ki hranijo in regenerirajo črevesne celice. Omogočajo tudi fino razgradnjo beljakovin in maščob v aminokisline in maščobne kisline, ki se lahko le kot take absorbirajo v telo. Pomembna je tudi mlečna kislina, ki omogoča, da se minerali lažje vsrkajo. Sposobne so proizvajati tudi nekatere vitamine kompleksa B, kot je folna kislina in vitamin K2. Na to moramo vedno pomisliti, kadar se zdravimo z antibiotiki ali uživamo zdravila proti vnetjem. V lekarni pogosto prav zato svetujejo tudi uživanje vitaminov B kompleksa.
  2. Nekatere črevesne bakterije proizvajajo tudi encime. Eden takih je laktaza, encim, ki razgrajuje mlečni sladkor (laktozo). Oseba, ki nima dovolj teh bakterij, bo imela pri uživanju mlečnih izdelkov drisko in jo bo napenjalo.
  3. Črevesne bakterije nas varujejo tudi pred pripenjanjem in razraščanjem škodljivih mikrobov in virusov, saj z gosto poselitvijo črevesne sluznice onemogočajo pripenjanje bolezenskih mikrobov, po drugi strani pa s svojimi izločki hranijo sluznico in okrepijo črevesno pregrado.

Neravnovesje črevesnih bakterij poveča prepustnost črevesja, okrni obnavljanje hitro delečih se črevesnih celic, spremenita pa se tudi prebava in presnova, kar se kaže v raznih zdravstvenih težavah.

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo ob zaužitju v zadostnih količinah ugoden vpliv na zdravje gostitelja. Podpirajo razvoj in delovanje imunskega sistema in sintetizirajo protimikrobne snovi, ki ovirajo preživetje in razvoj škodljivih bakterij. Stabilno ravnovesje črevesne mikrobiote je pomembno za dobro počutje in imunski sistem.

Ali ste vedeli, da se neravnovesje lahko kaže z:

  • oslabljenim imunskim sistemom,
  • napihnjenostjo, napenjanjem ali drisko,
  • poslabšanjem ali proženjem avtoimunskih bolezni,
  • s spuščaji na koži,
  • večji dovzetnosti za intoleranco na živila,
  • poslabšanjem astme,
  • ponavljajočimi se prehladi in okužbami.

Sovražniki črevesnega mikrobioma so:

  • pomanjkanje želodčne kisline,
  • antibiotiki in nekatera druga zdravila,
  • patogeni virusi ali bakterije,
  • sprememba prehrane na potovanju,
  • nekatere vrste hrane,
  • alkoholizem.

Kdaj in kako dolgo uživamo probiotike?

Če je mikrobiom uravnotežen in stabilen, jemanje probiotikov ni prav koristno. Izjemno pa jemanje probiotikov koristi, kadar je mikrobiom v neravnovesju. Vsak človek ima edinstveno sestavo mikrobiote, zato ni nikakršnega zagotovila, da bo neki pripravek s koristnimi bakterijami pomagal vsakomur.

Zaradi individualne raznolikosti je pri splošnih težavah, kot sta na primer napenjanje in slaba prebava, bolje jemati močno koncentrirane (vsebujejo jih nekaj milijard) široko spektralne pripravke bakterij, ki vsebujejo različne seve mlečnokislinskih in bifidobakterij. Jemati jih je treba vsaj dva meseca, saj le tako lahko dosežete neko kritično maso bakterij, ki bo pokrila vrzeli, nastale ob neravnovesju.

Da se bodo mlečnokislinske bakterije dobro razmnoževale v črevesju, za to potrebujejo tudi substrate iz hrane, ki jih imenujemo prebiotiki. Dobra prebiotična hrana vsebuje veliko vlaknin, inulina in fruktooligosaharidov. Teh snovi je veliko v špargljih, česnu in čebuli, nekatere od njih pa so pogosto dodane boljšim prehranskim dopolnilom s probiotiki.

Izdelki širokega spektra največkrat vsebujejo laktobacile in bifidobakterije. Laktobacili bodo iz ogljikovih hidratov proizvajali mlečno kislino in fermentirali hrano, bifidobakterije pa bodo razgrajevale strupeni amonijak, proizvajale vitamine in prebavne encime ter s svojimi izločki poskrbele za hranjenje hitro obnavljajočih se črevesnih celic.
Kako izberemo pravi probiotik?

Dober probiotik:

  • vsebuje veliko koncentracijo proti želodčni kislini odpornih bakterij,
  • je že opremljen s prebiotikom (s hrano za bakterije),
  • je v embalaži, ki zagotavlja njegovo obstojnost (sušilna sredstva, za vlago neprepustna embalaža),
  • ima širok spekter delovanja ter vsebuje različne in natančno opredeljene seve mlečnokislinskih bakterij in bifidobakterij, ki so bili preizkušeni v kliničnih raziskavah.

Ob vsem tem je priročno, da je izdelek s koristnimi bakterijami obstojen na sobni temperaturi in ga ni treba shranjevati v hladilniku.

Priporočeni izdelki
PROBIOTIC-10™, 25 milijard, 50 kapsul
PROBIOTIC-10™, 25 milijard, 50 kapsul
Širok spekter bakterijskih kultur za urejeno prebavo. 10 različnih probiotičnih bakterijskih sevov.
33,95 
Cena:
Več informacij
Več
GR8-DOPHILUS™, 60 kapsul
GR8-DOPHILUS™, 60 kapsul
Koristne bakterije dostavi direktno v črevesje. Kombinacija 8 vrst probiotičnih bakterij.
23,91 
Cena:
Več informacij
Več