30 septembra, 2021

S stresom se bojujemo vsak dan

Stres je naravna fiziološka in psihološka reakcija na različne življenjske okoliščine. Odziv na stres je odvisen od osebe do osebe. Kar nekomu povzroča stres, je lahko drugemu v veselje. Stres je lahko dober ali slab. Tisti, ki nas motivira, poveča storilnost in kreativnost ter nas ščiti pred nevarnostjo je dober. Slab stres pa je tisti, ki traja tako dolgo, da procesi v telesu iztirijo in jih z naravnimi uravnalnimi mehanizmi ni več mogoče spraviti v ravnotežje.

Ko govorimo o kroničnem ali slabem stresu, govorimo tudi o simptomih, ki kažejo na to, da moramo nekaj spremeniti. Če jih spregledamo, nas lahko pahne v težke bolezni in adrenalni zlom.

Tipični znaki kroničnega stresa so:

  • Znižanje storilnosti,
  • »megla v glavi«,
  • neustrezni odzivi (razdražljivost, anksioznost, pretirana ješčnost ali izguba teka),
  • nezmožnost sprostitve in nespečnost,
  • glavoboli in utrujenost,
  • depresija,
  • motnje v prebavi, bolečine v prsih,
  • pogoste okužbe.

Kaj vse vpliva na spoprijemanje s stresom:

  • Naši vedenjski vzorci (vzgoja, vrednote, nazori, izkušnje, pričakovanja, potrebe),
  • osebnost (ekstravertiranost, sprejemljivost, vestnost, čustvena nestabilnost, odprtost)
  • zdravstveno stanje (razvade in prehrana),
  • dedni dejavniki.

Kako krepiti svojo sposobnost za obvladovanje stresa?

Stresni odgovor najpreprostejše utišamo z dihanjem, saj uravnava živčni sistem. Vdih poveča srčni utrip, izdih pa ga zniža. Zato bomo utrip najučinkoviteje umirili, če globoko vdihnemo in počasi izdihnemo. Najbolje bo, če izdih traja enkrat dlje kot vdih. Ta cikel vdiha in izdiha ponovimo večkrat na dan. Izdih bo do možganov prinesel prijeten občutek in nas sprostil. Več jih bo bolj bo prijetno. Enak učinek lahko dosežemo tudi z meditacijo, poslušanjem glasbe in izvajanja joge.

Kaj je kortizol?

Telo proizvaja kortizol (hormon skupine glukokorikoidov) za zaščito pred stresom. Visok kortizol telo zavaruje pred okužbo in pretiranim vnetjem, obenem pa zagotovi energijo, saj pospeši metabolizem in nastajanje energije v telesu (sprošča glukozo in maščobe).

Stopnje obremenjenosti nadledvične žleze.

1. 2. 3.
  • Telo proizvede veliko količino kortizola kot odgovor na vsakdanji stres. Tako se bori proti njemu.
  • V stanju kroničnega stresa nadledvične žleza ne more nehati proizvajati kortizola in zato imamo lahko takrat veliko energije. Čeprav je to kratkoročno koristno, je slabo na dolgi rok.
  • Ko nadledvična žleza ne more več proizvajati  kortizola, posledično pride tudi do upada hormona DHEA, ki je odgovoren za zaščito telesa pred nevarnimi vplivi kortizola.
  • Če je razmerje pomaknjeno v korist kortizola, katabolni (razgradnja) in škodljivi del kortizola ni utišan.
  • V tej stopnji pride do nadledvične izčrpanosti.
  • Raven DHEA in kortizola je nizka in zato tu navadno pride do popolne izgube psihofizične kondicije, ki ji rečemo tudi izgorelost. Povezana je z depresijo, tesnobo, paniko, izgubo delovne sposobnosti ali srčno-žilnih zapletov.
  • Kako lahko podpremo nadledvično žlezo?

    Nadledvično žlezo lahko podpremo tudi z mikrohranili, ki so ključna za izločanje stresnih hormonov in z naravnimi izvlečki, ki okrepijo tiste biokemijske procese v telesu, ki v stanju stresa oslabijo.
    Običajno se pri stresu močno poveča potreba po vitaminih skupine B in vitaminu C ter magneziju, ki mu pravimo tudi protistresni mineral. Ta je pomemben tudi za aktivacijo neaktivne oblike vitamina D v aktivno, ki je ključna ta uravnavanje izločanja stresnih hormonov v nadledvični žlezi.

    Med naravne izvlečke je za krepitev »stresnih« žlez priljubljena adaptogena rastlina Rhodiola. Naravni izvlečki in hranila so koristni za blaženje simptomov, trajne spremembe pa lahko dosežemo le z odpravo vzroka.

    Pri kakšnih težavah pomaga rožni koren?

    Rožni koren je poseben po delovanju. Med adaptogenimi lastnostmi bolj izrazito uravnava živčne prenašalce v možganih (dopamin in serotonin) kot imunski sistem in nadledvično žlezo. Deluje stimulativno in izboljša odziv telesa na stres.

    Koristi v športu in času študija pri povečanih obremenitvah

    Če se radi ukvarjate s športom, lahko rožni koren med drugimi tudi izboljša kondicijo in omogoči hitrejše okrevanje. V stari Rusiji so, preden so začeli delati poskuse na steroidih, delali te z rožnim korenom. Ugotovili so, da so imeli olimpijski tekmovalci veliko prednost pred drugimi, saj jim je omogočila hitrejšo regeneracijo in večjo kondicijo.

    V eni od študij so ugotovili, da dnevno uživanje manjše količine izvlečka rožnega korena v stresnih razmerah izboljša tudi kognitivne funkcije, kot so jasno mišljenje kratkoročni spomin, računovodstvo in koncentracija.

    Pripravila: mag. Urša Strlekar, mag. farm.

    © 2026 Hiša zdravja. Vse pravice pridržane
    Ne zamudite Obvestili vas bomo, ko bo tale izdelek spet na zalogi. Prosimo, vnesite vaš veljaven e-poštni naslov in opcijsko količino, če vas zanima večja količina tega izdelka.