Visok krvni tlak simptomi in znaki
Hipertenzija pri večini ljudi ne povzroča nobenih znakov ali simptomov, zato ji pogosto pravimo tudi »tihi ubijalec«.
Naša srčna mišica poganja kri po telesu, s tem pa omogoča prenos kisika in hranilnih snovi do naših vitalnih organov. Z izrazom krvni tlak definiramo silo, s katero kri pritiska na steno krvnih žil in nam zagotavlja pretok krvi po našem telesu. Izrazimo ga v milimetrih živega srebra, in ga delimo na sistolični in diastolični krvni tlak. O normalnem tlaku govorimo, če so izmerjene vrednosti okoli 120/80 mm Hg, o hipertenziji pa govorimo, ko je krvni tlak kronično zvišan in izmerjene vrednosti presežegajo 140/90 mm Hg. Vrednosti nad 180/110 mm Hg pa povzroči nastop hipertenzivne krize.
Visok krvni tlak simptomi – ob nastopu krize začne oseba kazati simptome, kot so:
- slabost,
- glavobol,
- bruhanje,
- vrtoglavica,
- zamegljen ali dvojni vid,
- krvavitev iz nosu,
- motnje srčnega ritma,
- občutek zadihanosti.
V tem primeru mora oseba nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Za preprečevanje pojava hipertenzija (arterijska hipertenzija) je zelo pomembno, da si redno in sistematično merimo naše vrednosti krvnega tlaka, saj bomo le tako lahko odkrili zgodnje spremembe in preprečili nadaljnjo slabšanje stanja. Priporočljivo je, da vrednosti izmerimo vsaj enkrat letno.
Kakšni so dejavniki tveganja in zapleti
Vse o pojavu visok krvni tlak simptomi smo že zapisali, sedaj pa še nekaj o zapletih in tveganju.
Hipertenzija se deli na primarno in sekundarno. Sekundarna hipertenzija je posledica druge bolezni ali obolenja (odpoved ledvic, endokrinološka obolenja), o primarni hipertenziji pa govorimo, ko vzroka za njen nastanek ne poznamo oz. je posledica več etioloških vzrokov. Sekundarna hipertenzija je zelo redka, saj se pojavi pri zgolj 4% primerov. Dejavniki tveganja, ki povzročajo nastanek primarne hipertenzije so:
- debelost,
- inzulinska rezistenca,
- visoki vnos nasičenih maščobnih kislin in soli,
- povišan holesterol,
- alkohol in kajenje,
- sedeč način življenja in telesna neaktivnost,
- starost (nad 55 let) in spol,
- genetika,
- stres,
- nosečnost,
- spalna apneja,
- pomanjkanje določenih mikroelementov (K, Ca, MG).
Če je pritisk na žile previsok dalj časa, lahko pride do pojava določenih zdravstvenih težav in okvare krvnih žil, zato je zelo pomembno, da stanje pravočasno prepoznamo in ga začnemo temu primerno zdraviti. Negativne posledice se kažejo predvsem na našem srčno-žilnem sistemu, možganih, ledvicah in očeh. Najpogostejše zdravstvene težave, ki lahko nastanejo zaradi prepoznega in neučinkovitega zdravljenja, so:
- možganska kap,
- srčni infarkt,
- srčno-žilni zapleti,
- odpoved ledvic,
- izguba vida.
Hipertenzija: zdravljenje in preventiva?
V večini primerov je za preventivo in zdravljenje pomembna predvsem sprememba življenjskega sloga. Hujše primere pa zdravimo tudi z uporabo določenih zdravil. Na začetku se bolnikom predpišejo manjše doze zdravil, ki imajo blage stranske učinke. Če se stanje ne izboljša lahko zdravnik predpiše kombinacijo dveh ali treh zdravil za zniževanje krvnega pritiska. Z zdravili poskušamo doseči postopoma normalno stanje brez pretiranih stranskih učinkov. Za kakšno vrsto zdravljenja se bo zdravnik odločil, je odvisno predvsem od resnosti stanja, prizadetosti drugih organov, prisotnost drugih bolezni in uporabe drugih zdravil, ki jih bolnik že lahko jemlje.
Poleg zdravljenja je zelo pomembna tudi celostna sprememba življenjskega sloga, ki vključuje:
Spremembe v prehranjevalnih navadah
Spremembe prehranjevalnih navad so ključne tako za preventivo kot tudi kurativo. Za zniževanje povišanega tlaka in holesterola so znanstveniki oblikovali poseben režim prehranjevanja, ki ga imenujemo DASH dieta. Dieta je zelo podobna mediteranskem načinu prehranjevanja in prehranskim smernicam za zdravo prehranjevanje, saj spodbuja uživanje polnozrnatih živil, sadja, zelenjave, oreščkov, semen, stročnic in mlečnih izdelkov z manj maščobe. Zelo pomembno je, da oseba občutno zmanjša vnos soli, alkohola, kofeina, nasičenih maščobnih kislin in predelanih živil.
Telesna aktivnost
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije bi moral vsak odrasel za krepitev in ohranjanje zdravja redno izvajati vsaj 150 min zmerne ali 75 min visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden. Za starejše ljudi se priporoča tudi dvakrat tedensko izvajanje vaj za moč in vzdržljivost ter vaj za ravnotežje.
Redno izvajanje aerobne vadbe pozitivno vpliva tudi na naš srčno-žilni sistem in s tem posledično vpliva na pravilno delovanje krvnih žil. Pomembno je, da se ljudje s težavami s povišanim krvnim tlakom poskušajo gibati vsaj 5 krat na teden. Najbolje je, da se na začetku poslužujejo hitre hoje, lahkega teka, kolesarjenja ali plavanja.
Zniževanje telesne teže
Prekomerna telesna teža in debelost sta velik dejavnika tveganja za razvoj bolezni. Z znižanjem telesne teže vplivamo tudi na znižanje krvnega tlaka. Študije nakazujejo, da lahko že majhna izguba telesne teže pozitivno vpliva na izboljšanje stanja, prav tako vpliva tudi na boljše izide zdravljenja z zdravili.
Omejitev kajenja in vzpostavitev dobrih spalnih navad ter zmanjševanje stresa
Izredno pomembno je, da poskušamo v čim večji meri omejiti kajenje in stres. Za zmanjševanje stresa se priporoča izvajanje meditacije, joge in dihalnih vaj. Tudi daljši sprehodi v naravi so lahko pri tem izredno koristni. Prav tako je pomembno, da osvojimo zdrave spalne navade, kar pomeni, da v posteljo hodimo bolj zgodaj, se izogibamo izpostavljenosti umetni svetlobi vsaj 1 uro pred spanjem in ustrezno prilagodimo svoj spalni prostor (primerna temperatura, umirjene barve sten …).
VIRI:
NIJZ (2015). Svetovni dan hipertenzije. Dostopno na https://www.nijz.si/sl/svetovni-dan-hipertenzije
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenija (2013). Gibanje, telesno dejavni vsak dan. Dostopno na https://www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/gibanje_telesno_dejavni_vsak_dan.pdf
Vesna Mlakar (2018). Ali si redno merite krvni tlak? ABC zdravje, dostopno na https://www.abczdravja.si/srcno-zilni-sistem/ali-si-redno-merite-krvni-tlak/
