Driska na potovanju
Vsak izmed nas se je najbrž že srečal z nadležnimi prebavnimi motnjami med poletnim dopustom, kot je recimo potovalna driska. Pojavi se lahko med samim dopustovanjem ali kmalu po vrnitvi domov. Težave lahko nastanejo zaradi spremembe v prehranjevalnih navadah med potovanjem, najbolj pogosto pa driska na potovanju nastopi zaradi zaužitja kontaminirane hrane ali pijače, ki nastane kot posledica bakterijske, virusne ali parazitske okužbe.
Kaj pomaga proti driski, je eno izmed glavnih vprašanj, s katerim se soočajo ljudje, ki omenjene tegobe že majo. Da pa do tega izziva sploh ne bi prišlo je izredno pomembna ustrezna preventiva in higiena.
Da zmanjšamo možnost pojava okužbe je pomembno, da se na potovanju zatečemo k izbiri tako imenovanih »varnih živil«. To pomeni, da uživamo hrano, ki je dobro termično obdelana in sveža. Poskušamo se izogibati »hotelskim buffetom«, kjer je možnost za kontaminacijo toliko večja. V območjih z visokim tveganjem se poskušamo izogniti tudi neolupljeni zelenjavi in sadju, solati in drugi surovi zelenjavi, ulični hrani, sladoledu, nepasteriziranemu mleku, solatnim prelivom, morskim sadežem in kremnim sladicam. Pomembno je, da pijemo prekuhano ali ustekleničeno vodo in se izogibamo uporabi ledenih kock v pijačah.
Poleg ustrezne izbire živil ne smemo pozabiti na ustrezno higieno rok. Roke si umivajmo čim pogosteje z milom in čisto vodo, v kolikor voda ni dosegljiva, lahko uporabimo tudi higienske alkoholne robčke.
Kljub tem osnovnim ukrepom pa lahko do okužbe vseeno pride zaradi pomanjkanja higienskih ukrepov med samo pripravo živil.
Splošno o driski in njenih simptomih
Do njenega nastanka pride zaradi pospešenega prehajanja vsebine skozi črevo, kar vodi v pospešeno in pogosto odvajanje mehkega ali tekočega blata. V blatu se poveča količina vode, mineralov in neprebavljenih ostankov hrane, v hudih primerih pa lahko pride tudi do izločanja krvi. Pri driski se lahko hitro srečamo z malabsorbcijo in dehidracijo, kar lahko v primeru neustreznega zdravljenja hitro vodi v pojav hudih zdravstvenih zapletov ali celo smrti. Še posebej je nevarna za dojenčke in majhne otroke, nosečnice, starejše in osebe z zmanjšano odpornostjo. Gre za eno izmed najpogostejših zdravstvenih težav, saj letno prizadene kar 2 bilijona ljudi. Diareja predstavlja velik problem predvsem v nerazvitih državah in državah v razvoju.
Navadno jo spremljajo tudi drugi simptomi, kot so:
- Bolečine v trebuhu
- Trebušni krči
- Napihnjenost
- Izguba telesne teže
- Vročina
- Občutek mraza in tresavica
- Krvi v blatu
- Bruhanje
- Dehidracija
Kaj pomaga proti driski?
Če kljub osnovnim ukrepom do njenega pojava vseeno pride, so osnovna pravila, kaj pomaga proti driski, sledeča.
Kljub temu, da nam v začetni fazi ne paše uživati ničesar, je pomembno, da pazimo na ustrezno hidracijo. S pojavom driske namreč pride do pospešenega izgubljanja elektrolitov in vode, zato je zelo pomembno, da izgubljeno tekočino kar se da hitro nadomestimo. Piti moramo po požirkih, najboljša izbira za rehidracijo pa je uporaba izotoničnih napitkov. V prvih parih urah, ko je stanje najhujše se izogibamo uživanju hrane, ko pa se stanje umiri lahko posežemo po bistrih juhah, prepečencu, bobi palčkah, rižu, bananah in krompirju. Izogibamo se prehrani z veliko vlakninami, živilom, ki so bogata z maščobo, močno začinjeni hrani, kavi, alkoholu, polnomastnemu mleku in mlečnih izdelkih,… Po nekaj dneh, ko se stanje že popolnoma umiri, pa začnemo v svojo prehrano postopoma dodajati tudi omenjena živila.
Poleg prehrane pa si lahko pomagamo tudi s pomočjo nekaterih prehranskih dopolnil.
Kaj pomaga proti driski poleg prehrane?
Probiotiki so učinkovito orožje v boju proti driskam vseh vrst. V nasprotju z večino drugih zdravil so tako rekoč brez stranskih učinkov, zato so izredno dragoceni za majhne otroke in starejše ljudi. So zdravju koristne bakterije, ki lahko pozitivno vplivajo na naše zdravje, saj podpirajo delovanje imunskega sistema, pomagajo obnoviti črevesno mikrofloro po bolezni in uporabi zdravil ter spodbujajo ohranjanje zdravja naše mikrobiote.
Zelo uspešni so pri zdravljenju driske, ki nastane zaradi najrazličnejših okužb. Raziskave so pokazale, da z uporabo probiotikov lahko skrajšamo čas poteka bolezni. Izboljšanje stanja se pokaže že drugi dan od pojava okužbe. Preprečevali naj bi pojav okužbe s Helicobacter pylori, ki je pogost krivec za drisko po zaužitju kontaminirane hrane. Pomembno je, da z jemanjem probiotikov nadaljujemo tudi po prenehanju simptomov, saj si bomo le tako zagotovili vzpostavitev ravnovesja.
Pozitivne učinki so vidni tudi pri preprečevanju potovalnih drisk, ki so med popotniki dokaj pogoste. Pomembno je, da z njihovim jemanjem začnemo vsaj dva tedna pred potovanjem in jemanje nadaljujemo skozi celoten dopust. Tako si bomo zmanjšali možnost za njen pojav za kar 15%.
Torej kaj pomaga proti driski če do okužbe vseeno pride? Pomembno je, da si znamo pri tem ustrezno pomagati, kot zapisano zgoraj, in kar se da hitro odpraviti omenjene tegobe. Tako si bomo zagotovili, da bomo na dopustu kmalu zopet uživali in se prepustili brezskrbnemu nastavljanju sončnih žarkov.
