Katere so najpogostejše težave s ščitnico?

Kakšni so simptomi težav s ščitnico?

Glavna naloga ščitnice je proizvajanje hormonov tiroksina (T4), trijodtrionina (T3) in kalcitonina. Prva dva hormona sta odgovorna za presnovne procese v našem telesu, kalcitonin pa ima pomembno vlogo pri homeostazi kalcija.

Pri delovanju ščitnice se lahko pojavijo številne težave. Naša ščitnica lahko deluje prekomerno ali pa premalo, kar povzroča neravnovesje v izločanju ščitničnih hormonov. Prekomerno izločanje hormonov povzroči nastanek hipertiroidizma, na drugi strani stanje s premalo ščitničnih hormonov imenuje hipotiroidizem. Simptomi in znaki bolezni so lahko izredno neprijetni. Če bolezen diagnosticiramo ustrezno in temu primerno oblikujemo načrt zdravljenja, lahko večino težav omilimo, in tako preprečimo nadaljnjo slabšanje stanja.

V nadaljevanju vam bomo predstavili razlike med omenjenima težavama, ki se lahko pojavita zaradi neravnovesja v sproščanju ščitničnih hormonov.

Hipertiroidizem

Gre za bolezensko stanje, pri katerem ščitnica proizvaja preveč ščitničnih hormonov. To vpliva na pospešen metabolizem in povzroči, da se naši telesni procesi pospešijo. Najpogostejši simptomi težav s ščitnico pri hipertiroidizmu so:

Živčnost, razdražljivost
Vročinski oblivi in čezmerno potenje
Nespečnost in utrujenost
Pospešeno delovanje črevesja (driske)
Neredne in manj pogoste menstruacije
Šibkost
Izpadanje las
Izguba telesne teže
Spremembe na koži in lupljenje nohtov
Tresenje rok
Pospešen srčni utrip
Golša

Ščitnična žleza deluje kot telesni termostat, in sicer s pomočjo izločanja dveh hormonov. Ta dva hormona vplivata na to, kako hitro bo naše telo kurilo kalorije in izrabljala energijo. Točnega vzroka nepravilnega delovanja ščitnice še ne poznamo, znanstveniki pa predvidevajo, da je za večino primerov kriv nenormalen imunski odziv našega telesa. Tak imunski odziv telesa naj bi povzročil nastajanje protitelesc, ki povzročijo spremembe na ščitnici, s tem pa vplivajo na spremenjeno izločanje njenih hormonov. Hipertitoidizem lahko nastane tudi kot posledica tvorb ali tumorjev na ščitnici.

Hipertiroidizem ni tako pogost kot pojav hipotiroidizma, v povprečju pa je pogostejši med pripadnicami ženskega spola.

Hipotiroidizem

Nastane kot posledica premalo delujoče ščitnice, kar pomeni, da telo proizvaja premalo ščitničnih hormonov. Simptomi težav s ščitnico pri hipotiroidizmu pa so sledeči:

Utrujenost
Izguba apetita
Nenehni občutek mraza oz. intoleranca na mraz
Upočasnjen srčni utrip
Pridobitev na telesni teži
Boleč menstruacije
Laktacija iz prsi
Težave z neplodnostjo
Mišična oslabelost
Suha in luskasta koža
Oranžni ten kože
Izguba las
Pogoste okužbe in migrene
Hripavost, upočasnjen govor
Zaprtost
Depresija, težave s koncentracijo
Golša
Povešene in otečene oči

Najpogostejša simptoma sta utrujenost in intoleranca na mraz.

Hipotiroidizem prizadene 1-2% svetovne populacije. Omenjene težave s ščitnico se kar 10-krat pogosteje pojavijo pri ženskah kot pri moških, prizadenejo pa lahko vse starostne, rasne in etične skupine. Najpogosteje se pojavi pri ženskah med 30 in 50 letom starosti. Podatki nakazujejo, da se hipotiroidizem pojavil pri eni izmed osem žensk.

Vzrok za nastanek hipotiroidizma:

Hashimotov tiroiditis – gre za avtoimuno bolezen, kjer telo napada zdravo tkivo ščitnice. Tkivo s časoma odmre, to pa vodi v zmanjšano produkcijo ščitničnih hormonov.
Odstranitev ščitnice
Izpostavljenost prevelikim količinam joda in litija

Pomanjkanje ščitničnih hormonov so izredno nevarni tudi za novorojenčke in dojenčke. Ne odkrite težave s ščitnico lahko vodijo v pojav mentalne zaostalosti in pritlikavosti. Na težave s ščitnico lahko negativno vplivajo tudi slabe prehranjevalne navade, fluor v vodi, preveč nasičenih maščobnih kislin, pesticidi, sevanje, alkohol in uporaba prepovedanih substanc.

Kako poteka postavitev diagnoze?

Za postavitev diagnoze je potreben temeljit zdravniški pregled s pregledom medicinske zgodovine. Poleg pregleda so nujno potrebni ustrezne laboratorijske preiskave krvi. Najpogostejša krvna preiskava je preverjanje nivoja hormona TSH. Če so izmerjene vrednosti hormona TSH nad mejo normale, lahko to nakazuje, da oseba trpi za hipotiroidizom, če pa so izmerjene vrednosti pod mejo, pa to lahko nakazuje na pojav hipertiroidizma.

Dodatne preiskave vključujejo pristnost protitelesc na hormona T3 in T4.

Poleg tega lahko doktor preveri tudi nivoje holesterola, jetrnih encimov, prolaktina in natrija.

Kako poteka zdravljenje?

Zdravila za odpravljanje hipotiroidizma žal ne poznamo. S hormonskim zdravljenjem imamo lahko bolezen pod nadzorom, s tem pa vplivamo tudi na same simptome bolezni. Učinek nadomeščanja ščitničnih hormonov so vidni po približno treh tednih. Če je motnja v delovanju ščitnice prehodne narave, zdravljenje ni potrebno. Če je vzrok za nastanek hipotiroidizma pomanjkanje jod, pa vam bo zdravnik predpisal njegovo dopolnjevanje. Stranski učinki hormonskih terapij so veliki. Zelo pomembno je, da bolnik najde ustrezno zdravilo, ki mu bo povzročalo čim manj nezaželenih učinkov in s tem posledično boljše počutje.

Pri hipertiroidizmu pa lahko zdravnik predpiše uporabo beta blokatorjev, ki lahko vplivajo na delovanje ščitničnih hormonov, s tem pa vplivajo na določene simptome bolezni. Tudi zdravljenje z radioaktivnim jodom je lahko učinkovito, vendar lahko pride do poškodb ščitničnega tkiva. V primeru, ko zdravljenje z običajnimi metodami ni učinkovito, lahko zdravniki del ščitnice tudi odstranijo.

Si lahko pomagam tudi z alternativnimi metodami zdravljenja?

Če so težave s ščitnico hujše narave (hipo/hipertiroidizem, rak,….), nam alternativno zdravljenje ne bo pomagalo kontrolirati našega stanja. Pomembno je, da se držimo priporočil zdravljenja, ki nam ga je predpisal zdravnik.

Držati se moramo tudi priporočil zdravega prehranjevanja, saj bomo le tako v naše telo vnesli zadostno količino makro in mikrohranil, ki jih naše telo tako zelo potrebuje. Izogibajmo se uživanju večjih količin nasičenih maščobnih kislin, kofeina, alkohola in sladkorja. V našo prehrano pa poskušajmo vključiti čim več omega-3 maščobnih kislin, svežega sadja in zelenjave, nenasičenih maščobnih kislin, beljakovin in kompleksnih ogljikovih hidratov.

Učinkovita hranila za našo ščitnico so predvsem omega 3 maščobne kisline in vitamin D. Tudi minerala cink in selen lahko vplivata na preoblikovanje manj aktivne oblike ščitničnega hormona T4 v obliko T3. Za boljše delovanje hormonov je potreben tudi vitamin A. Če nas pri težavah s ščitnico mučita tudi depresivno razpoloženje in utrujenost, pa si lahko pomagamo z vitamini B kompleksa in L- tirozinom.

Pri izberi prehranskih dopolnil moramo biti zelo previdni, zato svetujemo, da se o tem predhodno posvetujete z zdravnikom.