Zakaj vlaknine?
Ozadje terapevtskih učinkov vlaknin je v tem, da jih preprosto ne moremo prebaviti. Marsikdo pomisli: »Kako pa je lahko to v redu?« Pa vendar je. Zaradi te lastnosti namreč tvorijo gelu podobno zamreženo strukturo, ki nase veže vodo in druge produkte prebave. Na tak način vlaknine prispevajo k boljši peristaltiki in hitrejšemu potovanju blata skozi prebavni trakt. Preprosto povedano vlaknine skrbijo za zdravo izločevalno funkcijo in odstranjevanje odpadnih produktov iz telesa. Povrhu vsega pa ta gelu podobna zamrežena struktura zaradi svojega volumna poveča tudi občutek sitosti in posledično prispeva k uravnavanju vnosa hrane ter telesne teže.
Vlaknine so prav tako hrana našim črevesnim »kolegom«, koristnim bakterijam, ki jim s skupnim imenom pravimo kar MIKROBIOM. Mnogi zdravniki so mnenja, da je človeški mikrobiom pravzaprav naš dodatni organ, ki ima mnogo presnovnih funkcij. Bakterije s fermentacijo vlaknin dobijo hrano in tvorijo stranske produkte, ki hranijo naše črevesne celice, krepijo integriteto črevesne stene in imunskega sistema ter tvorijo vitamine. Črevesna sluznica je z vsemi koristnimi bakterijami pomembno mesto zaščite pred okužbami, alergijami in kroničnimi boleznimi (diabetes tipa 2, srčne bolezni, rak, alergije…). Brez vlaknin torej NE GRE. Glede na klinične dokaze in opisano vlogo imajo le-te pozitiven vpliv na naslednja ključna področja zdravja: kontrolo krvnega sladkorja, zdravje srca in zniževanje holesterola, preprečitev kapi, izgubo telesne teže, zdravje kože, divertikulitis (vnetje polipov v črevesni sluznici), hemoroide, sindrom razdražljivega črevesja, žolčne in ledvične kamne. Načrt za doseganje optimalnega vnosa vlaknin predstavlja vključevanje bogatih virov kot so mleta lanena semena, trpotčeva semena, listnata in gomoljnata zelenjava, jagodičevje, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, stročnice, mandlji in sadje ter zelenjava nasploh. Idealno bi bilo zaužiti 25 do 50 gramov vlaknin na 1000 kalorij zaužitega.
In kako to, da skoraj vsak potrebuje vsaj eno jedilno žlico omega-3 olja na dan?
Zaradi podhranjenosti z esencialnimi omega-3 maščobami, za kar smo glavni krivci kar sami, skupaj z obdobjem industrijske revolucije in predelave živil. Skozi človeško zgodovino so ljudje uživali maščobne kisline omega-3 in 6 v razmerju 1:1. Kar je idealno. Njuno medsebojno razmerje je zelo pomembno, saj nadzorujeta druga drugo v občutljivem ravnovesju pri uravnavanju tisočih presnovnih dejavnosti – skoraj vsaka biološka funkcija je do določene mere odvisna od tega ravnovesja. Omega-3 nadzorujejo vnetna dogajanja v telesu, alergijske in imunske odzive, IQ, vedenje, skrbijo za zdravje srca in ožilja ter za razvoj mielinskih ovojnic živčnih celic. So pravzaprav ključni gradniki celičnih membran, ki predstavljajo resno oviro za prehod večine snovi v in iz celic. Porušena integriteta celičnih membran ob pomanjkanju omega-3, je le še začetek kroničnih vnetij, alergij, raka, srčnih in avtoimunskih bolezni, diabetesa, artritisa, depresije… Rafinirana olja in hidrogenirane maščobe v margarinah ter drugih predelanih živilih raje zamenjajmo za dobro staro maslo, mastne globokomorske ribe, omega-3 ribja olja, mleta lanena semena, orehe in druge naravne vire omega-3 maščob.
To nas spet pripelje do načela: naše celice dobijo to, kar zaužijemo s hrano. Nič več in nič manj. Smo torej to kar jemo – in to naj bo naše vodilo.
Pripravila: Sendi Lešnjak, mag. inž. prehrane
Priporočeni izdelki
NOW Fiber-3 v prahu
Rastlinski vir Omega-3 maščobnih kislin in prehranskih vlaknin.
NOW Omega 3 ribje olje z okusom limone, 200 ml
Omega-3 ribje olje s prijetnim vonjem in okusom limone. Se ne spahuje in nima okusa po ribah.
NOW Omega-3 1000 mg, 100 mehkih kapsul
Prečiščeno ribje olje iz inčunov, sardin in tune.
NOW Super Omega 3 EPA 1000 mg, 120 mehkih kapsul
Ima pomembno vlogo pri delovanju srca in možganov ter pri ohranjanju vida.
