Kaj je rak dojke?
Tako kot za ostale oblike raka, je tudi za raka dojke značilna nenadzorovana delitev celic in razrast spremenjenih, tako imenovanih rakavih celic. Gre za najpogostejšo obliko raka pri ženskah, vendar se lahko v redkih primerih pojavi tudi pri moških (približno pri 1%). V Sloveniji letno odkrijemo približno 1400 novih primerov, najpogosteje pa za njim obolevajo ženske med 50 in 70 letom starosti. Ker število obolelih iz leta v leto narašča, so zato tako zelo pomembni presejalni programi, ozaveščanje in samopregledovanje dojk.
Kaj so simptomi in kaj dejavniki tveganja?
Najpogosteje vznikne v mlečnih izvodilih ali režnjih. Ker njegove neinvazivne oblike običajno nimajo klinične slike, ga večinoma odkrijemo z mamografijo. Zgodnji rak je navadno omejen na dojko in/ali pazdušne bezgavke. Najpogostejši znak bolezni je zatrdlina v dojki, ki je praviloma neboleča. Drugi znaki, ki lahko nakazujejo na raka dojke so tudi spremembe v izgledu prsi ali prsnih bradavic, ugreznjene prsne bradavice, spremenjena koža dojke, ki je lahko pordela, otekla in z vidnimi vdolbinami (izgled pomarančaste kože) ter izcedek iz prsne bradavice. Če pri sebi opazite kakršnokoli od naštetih sprememb, ne odlašajte in nemudoma obiščite zdravnika. Vendar pa seveda brez panike, večino zatrdlin v dojkah ni malignih, vendar je pri vsaki opazni spremembi vseeno potrebna pazljivost.
Natančnega vzroka za njegov nastanek žal ne poznamo. Vendar rezultati raziskav nakazujejo, da lahko nekateri dejavniki tveganja povečajo možnost za njegov nastanek. Kaj so torej dejavniki tveganja?
- Starost
Z leti se povečuje tveganje za njegov pojav. Največ žensk namreč zboli med 50 in 70 letom starosti. Podatki pa nakazujejo, da se povečuje število obolelih tudi med mlajšo populacijo.
- Dedna obremenjenost
Večje tveganje imajo tudi ženske, pri katerih je bilo v družini že prisotna določena oblika rakavih obolenj (rak dojke, jajčnikov, debelega črevesja ali prostate). Znane so tudi že nekatere mutacije na določenih genih, ki naj bi povečevale tveganje za pojav raka dojke (BRCA1 in BRCA2).
- Starost ob prvi menstruaciji in starost ob vstopu v menopavzo
Večje tveganje imajo ženske, ki so prvo menstruacijo dobile pred 11. letom, in tiste, ki so v menopavzo vstopile po 55 letu.
- Reproduktivni dejavniki
Bolj ogrožene so tudi ženske brez otrok in ženske, ki so rodile kasneje v življenju. Tudi nedojenje povečuje to tveganje, medtem ko ga dojenje, ki traja več kot eno leto celo zmanjšuje. Dolgotrajna uporaba kontracepcijskih tablet pred prvim porodom ali nadomestna hormonska terapija v pomenopavzi to tveganje še poveča.
- Drugi dejavniki tveganja so tudi prekomerna telesna teža, uživanje alkohola in telesna neaktivnost. Povečano tveganje imajo tudi ženske, ki so v preteklosti že prebolele to bolezen.
Kljub temu pa kar 75% žensk z omenjenim rakom nima nobenega znanega dejavnika tveganja in za omenjeno boleznijo kljub temu zboli. Prav tako večina žensk, ki imajo prisotne zgoraj naštete dejavnike, za rakom ne bo zbolelo.
Zakaj je pomembno samopregledovanje dojk?
Zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni je ključno v boju proti raku dojke. Izredno pomembno je, da znamo pravočasno prepoznati določene spremembe v naših prsih in temu primerno hitro ukrepati. Pomembno je, da mesečno izvajamo samopregledovanje dojk, saj bomo le tako lahko hitro odkrili določene nepravilnosti in spremembe na naših prsih. Pregledovanje dojk je nujno že v mladosti, saj bomo le tako dobro spoznali svoje prsi in posledično nato hitreje odkrili določene nepravilnosti. Pred menopavzo je najbolje da pregledovanje dojk izvedemo vsak 10 dan po začetku menstruacije, saj so takrat naše prsi najmanj boleče in otečene. Ob nastopu menopavze pa lahko prsi pregledujemo vsak prvi dan v mesecu. Med pregledom moramo skrbno pregledati in pretipati obe dojki, pozorni moramo biti predvsem na zatrdline ter izgled same dojke in bradavic. V pomoč pri samopregledovanju so nam lahko številna slikovna gradiva in aplikacije.
Zdravljenje bolezni
Zdravljenje vključuje kirurške, obsevalne in sistemske metode. Kakšen način zdravljenja bo za žensko najbolj primerno, je odvisno predvsem od razširjenosti bolezni in številnih drugih dejavnikov, kot so starost, menopavzno stanje, lokacija in značilnost tumorja.
Če rak ni tako invaziven, ga zdravimo zgolj lokalno z operativnim posegom, če pa je rak invaziven, ga po navadi zdravimo s kombiniranimi metodami (kirurško, obsevanje in sistemsko zdravljenje).
Rak dojke je eden izmed najbolj obvladljivih rakov, če se le ta odkrije pravočasno. Po končanem zdravljenju mora bolnica hoditi na redne kontrolne preglede, kjer se jo spremlja in redno pregleduje. Tudi ob ponovitvi bolezni je ključno, da se le ta odkrije dovolj zgodaj, saj si tako zagotovimo boljše možnosti za ozdravitev. Tudi v tem primeru je nujno redno pregledovanje dojk.
Program Dora
Gre za presejalni državni program, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju te bolezni. Cilj tega programa je zmanjšanje umrljivosti za omenjenim rakom med ženskami za 25 do 30%. V omenjen program so vključene vse slovenke med 50 in 69 letom starosti. Vsaka ženska v ciljni skupini, je na vsake dve leti povabljena na presejalno mamografijo. Prednosti presejalne mamografije so zgodnja detekcija raka in posledično večja verjetnost ozdravitve, hitrejše okrevanje, manjša umrljivost, manj obsežno zdravljenje in boljša kakovost življenja. Gre za najbolj natančno in najboljšo metodo za odkrivanje začetnih rakavih sprememb. Kljub rednim pregledom na vsake 2 leti se ženskam kljub temu svetuje tudi redno pregledovanje dojk.
Viri:
Presejanje za raka dojke (b.d.). Pridobljeno s https://dora.onko-i.si/
Rak dojke (b.d.). Pridobljeno s http://www.onkologija.org/o-raku/rak-dojke/#1490100574383-5af83991-ab8f
Onkološki inštitutu. Rak dojke (b.d.). Pridobljeno s https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/rak_dojk
Sintetične snovi so v porastu
Uporaba sintetičnih snovi je v porastu, zato je izbor izdelkov z izključno naravnimi sestavinami pravo olajšanje za našo kožo. V večini deodorantov najdemo številne snovi, ki lahko dražijo našo kožo in povzročajo številne reakcije, kot so srbenje, rdečica in izpuščaji. Med temi sestavinami najbolj izstopajo predvsem alkohol, olja, aluminijev klorohidrat in cirkonij. Aluminijev klorohidrat v kombinaciji z drugimi agresivnimi sestavinami pore zapira. Po nanosu na kožo namreč tvorijo radikalni aluminij (ALS+), ki prosto vstopa skozi pore in membrano ter s tem fizično preprečuje dihanje kože. Ker je dihanje kože in potenje z antiperspiranti oteženo, je lahko naš limfni sistem v nekaterih primerih celo preobremenjen. Omenjeni deodoranti je lahko bolj agresiven. Na tržiču boste našli tudi številne naravne deodorante, ki vsebujejo izključno naravne sestavine, so izredno nežni do naše kože, je ne dražijo hkrati pa ne preprečujejo naravnega procesa potenja. Pogosto vsebujejo naravni kristalni kamen, ki je izredno učinkovit pri preprečevanju pojava neprijetnega vonja in je popolnoma hipoalergen.
