Molekula klorofila je po zgradbi skoraj identična molekuli hemoglobina, le da ima klorofil v centru magnezijev atom, hemoglobin pa železo. Podobno porfirinsko strukturo imajo v naravi še mioglobin (mišice), citokromi (membrane), bakterijo-klorini in izobakterijo-klorini (fotosintetske bakterije) – zelo pomembne, a skorajda nepoznane snovi živih organizmov. In prav iz narave prihaja pomoč, ki nam je vsem dostopna. Klorofil tako zelo pozitivno deluje v našem telesu, da ga v resnici lahko imenujemo zelena molekula zdravja.
Najbolj raziskana je špinača, ki vsebuje 11 do 22 miligramov klorofila na gram snovi, medtem ko olive vsebujejo le 1 do 11 mikrogramov klorofila na gram snovi.
Klorofil je za živa bitja enako pomemben kot sončna svetloba! Ni življenja brez svetlobe in ni življenja brez klorofila. Klorofil je pravzaprav tekoča sončna energija! Več zelenih rastlin kot vnesemo v telo, bolj razvajamo svoje notranje organe: kakor da jih potopimo v sončno kopel. V našem črevesju nosimo približno kilogram bakterij, za zdrav metabolizem potrebujemo vsaj 80 do 85 odstotkov dobrih bakterij. Te prijazne bakterije pomagajo pri tvorbi mnogih esencielnih hranil za telo (vitamin K, B vitamini, encimi ipd.). Te dobre bakterije uspevajo le v aerobnih pogojih – potrebujejo kisik. Če je kisika v telesu premalo, se razmnožijo slabe bakterije, ki lahko uspevajo le v pogojih brez kisika. Dovajanje kisika torej uniči slabe in podpira dobre bakterije. Vendar pa pogosto v telo vnašamo tudi snovi, ki zlahka uničijo dobre: slaba in zažgana hrana, prenajedanje, težke kovine, antibiotiki… Ob prevladi slabih bakterij se telo zakisa, kar je po nekaterih dognanjih vzrok številnih bolezni. Z vnosom klorofila vnašamo velike količine kisika, ki prav čudežno podpira dobre bakterije.
V zadnjem času je vse več raziskav namenjenih antikancerogenim učinkom klorofila, tudi preventivi in zdravljenju z njim (onemogoča vezavo aflatoksina B1 na DNA): jetra, koža, debelo črevo. V osnovi ima moč regenerirati naše telo, podpre ga pri čiščenju, celjenju ran, v borbi proti infektom, izboljša prebavo, imunost in prekrvitev, pomaga pri obnavljanju in regeneraciji krvnih celic.
Ob tem mu pripisujejo tudi naslednje vloge:
- telo razkisa in deluje alkalno,
- podpre telo pri hujšanju.
- zagotavlja telesu železo in magnezij,
- celicam dovaja kisik,
- vsebuje vitamine K, C, A, E, folno kislino, kalcij, proteine;
- izboljša anemična stanja, menstrualne tegobe,
- antioksidativno (vsebuje vitamine A,C, E),
- antiseptično (krepi celično odpornost in podpre telo v borbi proti bakterijam),
- čisti in osveži prebavni sistem (deluje kot naravni osvežilec zadaha),
- odpravlja neprijetne telesne vonje,
- čisti vnete obzobne predele in dlesni,
- lajša vnetja žrela, grla in mandeljnov,
- je krasno sredstvo za grgranje (tudi po operacijah),
- blaži bolečine pri hemoroidih in tkivnih ulkusih,
- anti revmatično (s protivnetnim delovanjem deluje tudi na sklepe),
- pomaga pri čiščenju jeter in spodbuja delovanje le-teh,
- podpre telo po infekciji s hepatitis virusom, pri hemofiliji,
- pomaga pri celjenju ran in uničevanju bakterij v ranah,
- revitalizira ožilje nog in lajša težave varikoznih ven,
- blaži bolečine pri vnetjih,
- pozitivno deluje na vid,
- pomaga iz telesa izločati težke kovine, kot so baker, živo srebro in srebro, kositer in tudi aluminij,
Pred pričetkom jeseni in zlasti zime bomo torej oskrbeli telo z veliko količino zdrave zelenjave, iz katere lahko napravimo kašaste sokove in bogate pojedine – tako po okusih, kakor po vsebnosti. Zavedati se moramo, da s kuhanjem izgubimo veliko vitaminov, a tudi klorofila! Za vse, ki smo dovzetni za različne oblike gripe, prehladov in vnetij, je torej klorofil najboljša oblika preventive in tudi kurative – za naravo do zdravja!