Otroci potrebujejo več vitaminov in mineralov kot odrasli
Vitamini in minerali »igrajo« pomembo vlogo v našem organizmu. Pomagajo pri delovanju imunskega sistema, pripomorejo k normalni rasti in razvoju kosti, prispevajo k delovanju živčnega sistema, psihološkemu delovanju, ohranjanju zdravih las, nohtov, sluznic in kože ter imajo vlogo pri nastajanju rdečih krvničk.
Čeprav so priporočeni dnevni odmerki vitaminov in mineralov za otroke manjši kot za odrasle, jih otroci glede na svojo velikost in težo potrebujejo več. Na žalost nekateri otroci odklanjajo sveže sadje in zelenjavo, zato bi morali starši poskrbeti, da bodo njihovi otroci kljub temu vsak dan zaužili dovolj vitaminov in mineralov. Otrokom bi jih morali ponuditi predvsem takrat, kadar večkrat zaporedoma zbolijo, nimajo teka ali pa se ne morejo zbrati, vsekakor pa dopolnila ne nadomeščajo zdrave prehrane.
Na razvoj otrokovih možganov vplivamo že v maternici
Kognitivne sposobnosti otrok se pričnejo razvijati že v maternici. Te zajemajo vse spremembe intelektualnih procesov; spomina, splošnega presojanja, zaznavanja, sklepanja, sposobnosti reševanja težav ali izzivov in spremembe govornih procesov.
Maščobne kisline omega-3 izboljšajo govorne in motorične sposobnosti otrok. Otroci se lažje učijo, imajo boljši spomin, izboljšano pisavo in branje, zmanjšana je možnost težav s pozornostjo oziroma hiperaktivnostjo, disleksijo, agresivnostjo, strahom in avtizmom.
Z ugodnimi učinki na zdravje povezujemo predvsem maščobni kislini EPK in DHK, katerih glavni vir so ribe in morska hrana. EPK vpliva bolj na krvožilni sistem in telesne maščobe, DHK pa je gradnica možganskega tkiva. Največ je je v možganskih sivih celicah in očesni mrežnici, prispeva pa k vzdrževanju delovanja možganov in ohranjanju vida.
Mnoge raziskave kažejo, da je vnos esencialnih maščob omega-3 pri nosečnicah premajhen. V kanadski raziskavi je več kot 90 % nosečnic zaužilo manj kot 300 mg DHK na dan, v povprečju je bil vnos teh borih 82 mg, kar ne zadostuje niti za potrebe matere, kaj šele ploda. Zaradi onesnaženosti morskih rib s težkimi kovinami je pretirano uživanje rib v nosečnosti in času dojenja odsvetovano. Dobro preskrbo z njimi najlažje zagotovimo s kakovostnimi prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo več maščobne kisline DHK ter so pripravljeni pod strogim nadzorom kakovosti, da ne vsebujejo težkih kovin, živega srebra, dioksina in drugih onesnaževalcev. Nosečnice in mlade mamice lahko hrano varno dopolnjujejo tudi z višjimi odmerki DHK, po 1 g DHK na dan. To je namreč obdobje hitrih sprememb in velikih potreb po tem hranilu.