17 maja, 2021

Povišan krvni tlak, naš tihi sovražnik

Blago povišanega krvnega tlaka ne občutimo Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje ima povišan krvni tlak že vsak drugi Slovenec. Žal večina ljudi z blago povišanim krvnim tlakom težav ne občuti, zato ga je občasno dobro preventivno izmeriti. Hudo zvišanje krvnega tlaka je težje prezreti, saj se ta občuti z glavobolom, vrtoglavico in šumenjem […]

Blago povišanega krvnega tlaka ne občutimo

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje ima povišan krvni tlak že vsak drugi Slovenec. Žal večina ljudi z blago povišanim krvnim tlakom težav ne občuti, zato ga je občasno dobro preventivno izmeriti. Hudo zvišanje krvnega tlaka je težje prezreti, saj se ta občuti z glavobolom, vrtoglavico in šumenjem v ušesih.

blog hipertenzija

 

 

 

 

 

 

 

 


 

 

Žile se zadebelijo in otrdijo


Če so žile več mesecev pod visoko obremenitvijo (povišan krvni tlak), se okvarijo. Na njih se nabirajo usedline, plast mišic v žilni steni se odebeli, s časom pa stena žil postane manj prožna. Taka žila hitreje poči, zaradi zoženja pa se na tem mestu lažje zatakne strdek. Te okvare žil se lahko zgodijo kjerkoli po telesu. Posledice so infarkt, kap, gangrena, odpoved ledvic, vida in drugih organov.

Telesna vadba za večjo kakovost življenja in dolgoživost

Težko se je odločiti, ali bi za zdravje žil in srca na prvo mesto postavili gibanje ali prehrano. Oboje je enako pomembno, dobrobiti, ki jih prinaša gibanje, pa bi morale pregnati lenobo. Vsekakor je bolje nekaj telesne aktivnosti kot nič, za koristne učinke pa sta pomembna tako trajanje kot intenzivnost telesne vadbe. Priporočil, ki bi bila enaka za vse, ni, na splošno pa se svetuje po 30 minut dnevne aktivnosti pet do šestkrat na teden ali po eno uro dnevne aktivnosti dva do trikrat na teden. Intenzivnost mora biti taka, da se rahlo spotite in zadihate.

Z zmerno tedensko aktivnostjo boste:

  • znižali krvni tlak,
  • živeli dlje,
  • izboljšali presnovo glukoze in maščob in imeli več energije,
  • imeli trdnejše kosti in gibljivejše sklepe,
  • ohranili volumen možganov,
  • izboljšali delovni spomin in pozornost,
  • bili srečnejši. 😊

In še statistični podatki: 1.000 izgubljenih kilokalorij na teden zmanjša tveganje za srčno-žilno smrt za kar 30 %

Večina kroničnih bolezni je povezanih s prehrano

Težko se je odpovedati najljubši jedi in tudi ni prav, da si ljubih stvari nikoli ne privoščimo. Na splošno pa se je dobro držati varovalne prehrane. Ena največjih prehranskih študij Predimed je pokazala, da s sredozemsko prehrano pred infarktom rešimo kar 30 od 100 ljudi. Ta ne izključuje nobene vrste hrane, omejuje pa količine. Rdeče meso bi moralo biti na jedilniku redko, tedensko bi morali uživati ribe ali perutnino, zelenjava in sadje pa morata biti na jedilniku dnevno in v velikih količinah. Poudarki so na ekstra deviškem oljčnem olju, ki vsebuje veliko polifenolov, in na zdravih maščobnih kislinah omega-3. Dovoljen je tudi kozarček rdečega vina na dan. Maščobne kisline omega-3 umirjajo vnetne procese, hkrati pa dokazano upočasnjujejo krajšanje telomer. To so nekakšne zaščitne kapice na koncih kromosomov, ki omogočajo, da se celice obnavljajo. Krajše ko so telomere, višja je naša biološka starost. Prav zato uživanje maščobnih kislin omega-3 povezujemo tudi z ohranjanjem mladosti žil.

© 2021 Hiša zdravja. Vse pravice pridržane