Kaj se dogaja v telesu z laktozno intoleranco?
Laktozna intoleranca je pojav, ko naše telo ne prebavlja mlečnega sladkorja zaradi odsotnosti ali zmanjšane dejavnosti encima laktaze. Mlečni sladkor ali laktoza je glavni ogljikov hidrat v mlečnih izdelkih. Pomembno pa je vedeti, da laktozne intolerance ne moremo enačiti z alergijo. Alergija na mleko je odziv imunskega sistema na beljakovine v mleku, predvsem na sirotko in kazein. Ta odziv se zgodi, ko telo mlečne beljakovine označi za nevarne, kar vodi do različnih simptomov. Ti se precej razlikujejo od tistih pri laktozni inotoleranci in so lažji – od izpuščajev, bolečin v trebuhu, pa vse do težjih, življenje ogrožujočih težav, kot so težave z dihanjem, otekanje obraza, ustnic ali jezika in celo anafilaktični šok. Razlika pa je tudi, da pri laktozni intoleranci telo sprejme izdelke brez laktoze, pri alergiji pa telesu ne bodo ustrezali niti ti, saj težave, kot smo že omenili, povzročata kazein in sirotka. Pri laktozni intoleranci v našem telesu ostaja nepredelana laktoza, ki je telo ne more absorbirati, zato med razgradnjo v debelem črevesju nastajajo plini, ki so povzročitelj različnih simptomov.
Simptomi, ki se pojavljajo ob laktozni intoleranci so:
- Težave s prebavo: osebe, ki so občutljive oziroma intolerantne na laktozo, imajo po njenem zaužitju pogosto težave z napihnjenostjo, bolečinami v trebuhu, vetrovi in napenjanjem ter drisko.
- Slabša absorpcija drugih hranil: laktozna intoleranca lahko povzroči slabšo absorpcijo določenih hranil, npr. vitamina D in kalcija, ki sta ključnega pomena za zdravje naših kosti, svojo vlogo pa imata tudi na drugih področjih delovanja telesa.
- Poslabšana kakovost življenja: pogosto se pojavljajo težave pri vzpostavljanju primerne prehrane, kar lahko vpliva na našo vskadanjo rutino, oteži pripravo obrokov, obisk restavracij in nenazadnje na socialno življenje posameznika.
Simptomi se lahko pojavijo takoj po zaužitju laktoze ali šele čez nekaj ur, kar je odvisno od tolerance, ki jo imate. Na to vpliva tudi količina laktoze, ki ste jo zaužili. Vsak posameznik lahko prenese drugačno količino laktoze, kar pomeni, da ima vsak drugačno količino encima laktaze.
Simptome laktozne intolerance lahko omilimo na različne načine in sicer:
- Lahko si pomagamo z izdelki brez laktoze, saj so ti na voljo že v vsaki bolje založeni živilski trgovini. Prilagojena je že večina mlečnih izdelkov, od sirov, jogurtov, mleka, skute, sladke in kisle smetane, pa vse do različnih proteinskih pudingov z okusi in grških jogurtov. Skratka, na voljo je že večina živil tudi v različici brez laktoze, vsa pa so tudi primerno označena, da se pri izbiri lažje znajdete.
- Nekateri pa se raje odločijo za rastlinsko različico mleka oz. mlečnih napitkov, kot so t.i. sojino mleko, pa tudi riževo, mandljevo, ovseno, kokosovo in druga. Zagotovo se najdejo še dodatne različice, saj prehranska industrija vedno išče nove rešitve. Pri rastlinskih nadomestkih mleka velja dodatna pozornost le pri njihovi sestavi, saj pogosto vsebujejo večje količine sladkorjev in drugih dodatkov, ki sicer niso potrebni.
- Na trgu pa se že najdejo tudi prehranska dopolnila, ki nadomestijo encim laktazo. Če jih jemljete pred zaužitjem izdelkov z laktozo, se ti nahajajo v debelem črevesju, kjer jih telo nujno potrebuje za razgradnjo laktoze in tako preprečijo morebitne prebavne težave ter vas obvarujejo pred simptomi, ki bi se vam sicer pojavili.
- Nekateri se poslužujejo postopnega uvajanja laktoze, da bi s tem povečali nivo tolerance. Pri tem bodite pazljivi in začnite z vnašanjem majhnih količin laktoze, ki jih postopoma in predvsem počasi povečujete, da ne boste imeli hujših prebavnih težav.
- Če vaša laktozna intoleranca ni prehuda, lahko uvedete starane ali fermentirane mlečne izdelke. Med starane sodijo predvsem trdi siri, med fermentirane pa jogurt, kislo mleko, maslo in sir. Laktozna intoleranca se razlikuje med posamezniki in z nekaj raziskovanja lahko najdete izdelke, ki na vaše telo nimajo hujšega vpliva.
- Posebno pazljivost pa je potrebno nameniti izdelkom, v katerih laktoze ne bi pričakovali. Dodajajo jih predelanim mesnim izdelkom, omakam, kruhu in drugim vnaprej pripravljenim izdelkom, zato v primeru hude laktozne intolerance vedno preverite sestavine na deklaraciji.
Ne pozabite na kalcij
Prehranski strokovnjaki pa pri laktozni intoleranci opozarjajo predvsem na pazljivost pri vnosu zadostnih količin kalcija v telo. Bodite pozorni, da ne bo prihajalo do prenizkih vrednosti, saj imajo lahko mnoge neugodne posledice, med drugim krhke kosti, pogostejše zlome ali celo razvoj osteoporoze, pa tudi težave z zobmi, povišan krvni tlak, itd. Poleg mleka pa seveda obstaja še mnogo virov, ki so bogati s kalcijem, naj jih naštejemo le nekaj. Kalcij se nahaja še v sardelah, mandljih, soji, brazilskih oreščkih in jajcih. V manjših količinah ga najdemo še npr. v špinači, suhih marelicah, ohrovtu, brokoliju in poru.
Za posameznika je predvsem pomembno, da najde ustrezen vir kalcija, s katerim zadosti dnevnim potrebam, ki so za odrasle 1000 mg dnevno, za otroke pa od 600 do 900 mg dnevno, odvisno od starosti in velikosti otroka. Povečane potrebe se pojavijo tudi pri odraščajoči mladini, nosečnicah in doječih materah Vse več študij nakazuje, da imajo ženske v obdobju menopavze ter postmenoavze prav tako povišane potrebe po kalciju in znašajo okoli 1200 mg. Če se zaradi laktozne intolerance izogibate mleku in mlečnim izdelkom, je še toliko bolj pomembno, da zagotovite zadosten vnos kalcija z alternativnimi prehranskimi viri. Sicer pa lahko s pomočjo zgoraj naštetih načinov najdete rešitev, da v telo vnesete vsaj nekaj mlečnih izdelkov. Poskusite zgoraj naštete metode in se držite tiste, ki je za vas najbolj učinkovita, odvisno od resnosti simptomov, ki se vam pojavijo ob zaužitju. Če opazite hujše težave, podobne opisanim v odstavku o alergiji na mleko, pa se seveda oglasite pri osebnem zdravniku, da ne bo prihajalo do hujših reakcij ob iskanju rešitev.
Kako pa je z razgradnjo laktoze pri dojenčkih?
Zanimivo je, da imajo dojenčki največjo sposobnost razgradnje laktoze, saj le ta predstavlja njihov glavni vir energije. Z leti pa se ta sposobnost razgradnje zmanjšuje, kar pomeni, da ima lahko velika večina odraslih ljudi s tem velike težave. Enicm laktaza začne nastajati pri plodu že okoli 8 tedna nosečnosti, največja količina le te pa je dosežena ob rojstvu otroka. Z vsakim dnem se ta sposobnost zmanjšuje, za kar je pri večini primerov kriva genska mutacija. Zanimivo je, da se sposobnost razgradnje laktoze pri odraslih razlikuje glede na etično pripadnost. Torej Evropejci imamo z laktozo manj težav, medtem ko za hipolaktazijo trpi več kot 80% prebivalcev Azije.
Hipolaktazija pa se lahko pojavi tudi pri dojenčkih. To stanje je zelo redko, največ primerov pa naj bi bilo na Finskem. Dojenčke s prirojeno hipolaktazijo se odkrije že takoj po rojstvu, saj novorojenček po zaužitju materinega mleka dobi hudo drisko. Omenjeno stanje se pojavi samo v primeru, da sta oba starša nosilca gena za hipolaktazijo.
