17 septembra, 2020

Tretma za krepitev imunskega sistema

Imunski sistem se spoprijema s številnimi izzivi Imunski sistem se vsak dan spoprijema s številnimi informacijami iz zunanjega in notranjega okolja. Pri tem dnevno sprejema odločitve, o tem, kaj je telesu tuje in kaj normalno. Pri delovanju ga zmotijo: nezdrave življenjske navade, močno čustvovanje, strupi iz okolja in vnetja v ustih, ki jih pogosto zanemarjamo. […]

Imunski sistem se spoprijema s številnimi izzivi

Imunski sistem se vsak dan spoprijema s številnimi informacijami iz zunanjega in notranjega okolja. Pri tem dnevno sprejema odločitve, o tem, kaj je telesu tuje in kaj normalno. Pri delovanju ga zmotijo:

  • nezdrave življenjske navade,
  • močno čustvovanje,
  • strupi iz okolja in
  • vnetja v ustih, ki jih pogosto zanemarjamo.

imunski sisitem

Če ti dejavniki imunski sistem dolgotrajno obremenjujejo, ta oslabi in v telo spusti tujke. Ti stalno dražijo imunske celice in jih spodbujajo k proizvodnji citokinov, vnetnih hormonov, ki so vzrok za blaga in dolgotrajna vnetja v različnih delih telesa, ta pa so vzrok raznih kroničnih bolezni. Malo ljudi se zaveda, da imajo že vnete dlesni izjemno velik vpliv na zdravje in imunski sistem. Prepoznamo jih po spremembi barve iz rožnate v temno rdečo ali vijoličasto, prisoten je lahko tudi ustni zadah in oteklina.

Vpliv prebave na imunski sistem

Skozi prebavila gre vse, kar zaužijemo, tako hrana kot razni mikrobi in virusi. Proces se začne v ustih, kjer se hrana pomeša s slino in prebavnimi encimi. Nadaljuje se v želodcu, kjer se pomeša z želodčno kislino, obogateno z drugimi encimi, in konča v debelem črevesju, kjer se v prebavo vključijo še črevesne bakterije. Črevesje je največji imunski organ v telesu, saj je v njem največ celic imunskega sistema. Celice črevesnega imunskega sistema lahko po krvi in limfi potujejo tudi v oddaljene organe in tam vplivajo na imunska dogajanja v njih.

Črevesje je naš multipraktik

Črevesne bakterije pomagajo pri prebavi vlaknin in iz njih tvorijo razne presnovke, ki hranijo in regenerirajo črevesne celice. Omogočajo tudi fino razgradnjo beljakovin in maščob v aminokisline in maščobne kisline, ki se lahko le kot take absorbirajo v telo. Pomembna je tudi mlečna kislina, ki omogoča, da se minerali lažje vsrkajo.

Nekatere črevesne bakterije proizvajajo tudi encime. Eden takih je laktaza, encim, ki razgrajuje mlečni sladkor (laktozo). Oseba, ki nima dovolj teh bakterij, bo imela pri uživanju mlečnih izdelkov drisko in jo bo napenjalo.

Črevesne bakterije nas varujejo tudi pred pripenjanjem in razraščanjem škodljivih mikrobov in virusov, saj z gosto poselitvijo črevesne sluznice onemogočajo pripenjanje bolezenskih mikrobov, po drugi strani pa s svojimi izločki hranijo sluznico in okrepijo črevesno pregrado.

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo ob zaužitju v zadostnih količinah ugoden vpliv na zdravje gostitelja. Podpirajo razvoj in delovanje imunskega sistema in sintetizirajo protimikrobne snovi, ki ovirajo preživetje in razvoj škodljivih bakterij. Stabilno ravnovesje črevesne mikrobiote je pomembno za dobro počutje in imunski sistem.

Ali ste vedeli, da se neravnovesje lahko kaže z:

  • oslabljenim imunskim sistemom,
  • napihnjenostjo, napenjanjem ali drisko,
  • poslabšanjem ali proženjem avtoimunskih bolezni,
  • s spuščaji na koži,
  • večji dovzetnosti za intoleranco na živila,
  • poslabšanjem astme,
  • ponavljajočimi se prehladi in okužbami.

Vitamin C ima v imunosti posebno mesto

Zaradi povečanih potreb ga iz krvi največ vsrkajo imunske celice (levkociti), od organov pa nadledvična žleza in hipofiza. To so tudi telesne postaje, ki ga bodo med prvimi požrešno odvzele iz krvi. Kadar v telo vdre tujek ali se ob stresu aktivirata nadledvična žleza in hipotalamus, potrebe po vitaminu C močno narastejo.

S kuhanjem in predelavo hrane nenačrtno uničujemo vitamin C

Izgube vitamina C pri predelavi hrane so velike. Vitamin C je nestabilna molekula, ki se ob prisotnosti vlage zelo hitro oksidira. Veliko se ga izgubi tudi pri kuhanju, zavedati pa se moramo, da se vitamin C v sadju in zelenjavi uničuje že pri rezanju in strganju. Pri rezanju se namreč sprošča encim, ki uniči vitamin C, zato je dobro, da vse, kar narežemo, tudi hitro pojemo. Vitamin C uničujemo tudi z blanširanjem zelenjave pred zamrzovanjem, izguba pa se še poveča s kuhanjem.

Katere so koristi vitamina C pri okužbi?

Vitamin C:

  • neposredno ubija mikrobe in nevtralizira bakterijske strupe že v krvni plazmi;
  • spodbudi celice požiralke in omogoča nastajanje imunskih celic (nevtrofilcev);
  • ščiti pred pretiranim izločanjem histamina, ki povzroča pretiran vnetni odziv;
  • kot antioksidant vklaplja obrambne mehanizme pred prostimi radikali v belih krvničkah hkrati pa obnavlja zaloge vitamina E, ki varuje maščobne dele celičnih membran in tkiv. Te se pri obsežnem imunskem odzivu oksidativno poškodujejo in propadejo;
  • deluje protivirusno.

Raziskave potrjujejo, da je med okužbo pomembno zagotoviti dovolj vitamina C. Ob predpostavki, da se vitamin C hitro izloča iz telesa in da se potrebe po vitaminu C ob okužbi močno povečajo, ga je treba za uspešno zmanjšanje simptomov uživati v krajših časovnih intervalih. Ob prvih znakih bi morali takoj začeti jemati en gram vitamina C, nato pa še naslednjih šest ur vzeti po en gram na uro. Ob pojavu driske se lahko odmerek zmanjša, interval pa ohrani.

Tak režim jemanja so preizkusili na prehlajenih študentih, te so razdelili v dve skupini. Ena je vitamin C jemala v rednih enournih intervalih, druga pa ga je jemala samo en gram. Bolezenski znaki so se za 85 % izboljšali le pri skupini z intervalnim uživanjem vitamina C.

Vitamin D – vitamin sonca

Receptorji za vitamin D so v vseh delih človeškega telesa. Vključen je v številne zapletene biološke procese, med njimi ima zelo pomembno vlogo v imunskem sistemu. Kronično pomanjkanje je povezano z različnimi avtoimunskimi obolenji, rakom in številnimi drugimi
boleznimi.

Vitamin D spodbuja obrambo pred bakterijami in virusi (prirojeno imunost), poveča izdelavo beljakovin (catelicidina in defensin beta) v imunskih celicah, ki uničujejo bakterije tuberkuloze in pseudomonasa aeruginose, prek imunskih celic pa prilagodi odziv imunskega sistema tako, da ga aktivira, upočasni ali ustavi. To je ključno pri avtoimunskih boleznih na eni strani in stanjih z oslabljeno imunsko funkcijo na drugi.

Epidemiološke raziskave kažejo, da ima le četrtina prebivalstva normalne koncentracije vitamina D, več kot četrtina pa izrazito pomanjkanje. Za dobro preskrbo z vitaminom D poskrbimo tako, da se del leta sončimo, preostali del pa se sončenje nadomesti s sončnim vitaminom.

Pozno pomladi in poleti lega sonca omogoča, da s sončenjem v koži nastaja veliko vitamina D. Dovolj je že 10–25 minut sončenja, odvisno od dejavnikov za nastajanje vitamina D (tip kože, vreme ipd.). Od pozne jeseni do zgodnje pomladi se sončenje nadomešča z rednim dnevnim uživanjem prehranskih dopolnil, ki so bolj zanesljiv vir vitamina D kot hrana.

Terapija treh odličnih

Krepak in stabilen imunski sistem pomembno odloča o našem zdravju. Ne uničuje le škodljivih mikroorganizmov, temveč tudi rakave celice,” pravi mag. farm. Urša Strlekar.

Terapija je namenjena hitri in učinkoviti okrepitvi imunskega sistema, skozi vse celice. Preizkusi terapijo že danes in si zagotovi popolno zdravje v prihajajočem času.

Ker izdelki vplivajo na krepak imunski sistem postopno, vam priporočamo, da za opazne rezultate in spremembe v kakovosti delovanja vašega imunskega sistema tretma uživate vsaj 3 mesece ali več.  

© 2023 Hiša zdravja. Vse pravice pridržane