25 maja, 2021

Utrujenost, brezvoljnost in naraščanje teže so znaki slabo delujoče ščitnice

Ščitnica je majhna žleza z veliko močjo, ki leži tik pod Adamovim jabolkom. Je glavni  akter, ki določa kako hitro bo kaj teklo v telesu. Ščitnični hormoni namreč spodbujajo prav vsako telesno celico in tkivo ter  določajo hitrost vseh kemijskih reakcij v telesu. Od nje je odvisno kako aktivni bodo naši organi, kako hitro bomo […]

Ščitnica je majhna žleza z veliko močjo, ki leži tik pod Adamovim jabolkom. Je glavni  akter, ki določa kako hitro bo kaj teklo v telesu. Ščitnični hormoni namreč spodbujajo prav vsako telesno celico in tkivo ter  določajo hitrost vseh kemijskih reakcij v telesu. Od nje je odvisno kako aktivni bodo naši organi, kako hitro bomo porabili odvečne kalorije, kako hitro se bomo utrudili, mislili in kako toplo nam bo. 

Kadar dela prekomerno bomo »naspidirani«, nervozni in nespeči, kadar pa ne more proizvajati hormonov, bomo utrujeni, brezvoljni in počasni. Pogosto te znake zamenjamo z depresijo. Mnogi se tudi zredijo, so zaprti in slabo prenašajo mraz. Temu stanju rečemo tudi hipotiroidizem.

Motilci ščitničnih hormonov in ključna hranila za ščitnico

Vzroki za pomanjkljivo delovanje ščitnice so različni. Lahko primanjkuje odločilnih hranil iz katerih nastajajo hormoni. Ena ključnih sestavin ščitničnega hormona je jod in če ga primanjkuje, se ščitnični hormon v telesu ne proizvaja. Njegovo sintezo pa lahko zmotijo tudi halogeni elementi, ki jih prejmemo s klorirano vodo in fluoriranimi zobnimi pastami ali ustnimi vodicami. Ti namreč preprečijo, da bi se razpoložljivi jod vgradil v hormon.

Pri pomanjkljivi tvorbi hormonov moramo biti še posebej pozorni na vnos hrane, ki vsebuje veliko selena in cinka. Ta dva minerala sta ključna za preoblikovanje manj aktivne oblike ščitničnega hormona T4 v aktivno obliko T3, cink pa dodatno še okrepi prenos signalov, ki jih v celico posreduje ščitnični hormon.

Za boljše delovanje hormonov je potreben tudi vitamin A. Ta skupaj s cinkom okrepi delovanje ščitničnega hormona. Z drugimi besedami, sta nekakšna ojačevalca hormonov, saj omogočata, da bo odziv telesa na hormon dovolj dober tudi takrat, ko je prisotna manjša količina ščitničnega hormona.

Nekateri jod potrebujejo, drugi pa naj se mu izogibajo

Nepojasnjena utrujenost, depresivno razpoloženje, težave s koncentracijo, slabo stanje las in nohtov, simptomi karpalnega kanala ter pridobivanje telesne teže so pogosti simptomi pomanjkljivega delovanja ščitnice ali hipotiroidizma. Ta najpogosteje nastane zaradi dolgotrajnega avtoimunskega propadanja ščitnice (Hashimoto) ali dolgotrajnega pomanjkanja joda. Lahko pa hormoni ne nastajajo tudi zaradi trajne izpostavljenosti hormonskim motilcem.

Ker v Sloveniji sol jodiramo, lahko preko porabe jodirane soli, v telo vnesemo 240 μg joda/dan. Tak vnos zagotovimo, če upoštevamo podatke povprečne porabe soli v Sloveniji, ki je 12 do 13 g/dan. Pri tem pa ni upoštevano zmanjšanje vsebnosti joda zaradi priprave živil. Pretirano dodajanje joda zato ni smiselno, saj je priporočen dnevni odmerek za odrasle 150 μg!

Po nekaterih podatkih pretiravanje z jodom celo poveča tveganje za avtoimunsko vnetje ščitnice, saj prevelika količina joda zavira nastajanje in izločanje hormona. Dodajanje joda pri hipofunkciji ščitnice (na primer v obliki kelpa) je smiselno le takrat, ko se v kuhinji ne uporablja jodirana sol ali ko je vnos soli zelo majhen.

Najpogostejši vzroki za hipofunkcijo ščitnice v področjih z normalno preskrbo joda so:

  • Hašimoto – avtoimunska okvara žleze
  • zdravila, ki zmanjšajo privzem joda v žlezo: Amiodaron
  • zdravila: litij, benzodiazepini, NSAID, monoklonska protitelesa,
  • okoljski strupi, sevanja, okužbe
  • motilci hormonov: pesticidi, dioksini, težke kovine

Kako lahko spodbudimo delovanje ščitnice in premagamo utrujenost in depresijo?

Kadar so prevladujoči znaki depresivno razpoloženje in motnje v koncentraciji ter utrujenost, je vredno poskusiti z dodajanjem aminokisline L-tirozin (1-2 g) in vitaminov B s povečanim odmerkom vitamina B6. Ta je namreč potreben za nastajanje dopamina iz tirozina. Dopamin je živčni prenašalec, ki v možganih spodbuja mišljenje, kreativnost in koncentracijo. Z njim doživljamo intenzivna prijetna občutja, na periferiji pa dopamin poživlja presnovo in srce ter krvni obtok. Vitamini B kompleksa bodo pripomogli tudi k zmanjšanju utrujenosti, saj so ključni za nastajanje energije. Za boljšo proizvodnjo ščitničnih hormonov se izogibajte tudi uživanju zelo velikih količin goitrogenih živil (teh, ki zmanjšajo delovanje ščitnice) in vsaj dva do trikrat tedensko poskrbite za rekreacijo.

Katera živila zmanjšajo delovanje ščitnice?

To so živila, ki zavirajo uporabo joda za nastajanje ščitničnih hormonov. Med njimi so živila z veliko količino tiocianatov kot so na primer nekatere vrste prosa, sladki krompir, fižol, zelenjava iz družine križnic (zelje, brokoli, cvetača, brstični ohrovt) ter izoflavoni, genistein in daidzein iz soje. Ta živila niso odsvetovana, izogibati pa se je potrebno prevelikem uživanju.

Dve pomembni hranili, ki ju najpogosteje primanjkuje v prehrani in sta ključni pri avtoimunskem vnetju ščitnice – HAŠIMOTO

Občutljivost tkiv na ščitnični hormon je povezana s prožnostjo in fluidnostjo celičnih membran, njihova fluidnost pa od količine omega 3 v celični membrani. Če boste dnevno zaužili vsaj 1 g omega-3 (1 g EPK + DHK), boste izboljšali delovanje ščitničnih hormonov, saj se bo občutljivost tkiv za njih povečala. V primeru, da se že zdravite s ščitničnim hormonom, pa boste izboljšali odziv na terapijo, hkrati pa poskrbeli še za zaščito srca in ožilja.

Koristno je preveriti tudi stanje telesnih zalog vitamina D. Vitamin D namreč uravnava imunski sistem, ga okrepi, ko je to potrebno in zavira, takrat, ko bi lahko poškodoval lastno ščitnično tkivo. Serumske zaloge 25 (OH) D bi morale biti med 30 in 50 ng/ml, te pa lahko v hladnejših mesecih dosežemo le z dopolnjevanjem prehrane. Za vsakih 10 ng/ml 25 (OH) D, je potrebno zaužiti približno 1000 IE vitamina D.

© 2021 Hiša zdravja. Vse pravice pridržane