Kako nastanejo sončne opekline ali alergije?
Koža je največji človeški organ, ki nas hladi, greje in ščiti, vendar je ravno zato tudi nenehno izpostavljena UV-sevanju, zlasti poleti.
Porjavitev je zaščitni mehanizem kože, ko je ta izpostavljena soncu. Če UV-sevanje prizadene kožo, ta prične proizvajati melanin, ki prestreže UV-žarke in koži daje rjavkasto barvo. V primeru, ko je izpostavljenost žarkom previsoka, pa ta zaščitna funkcija popusti. Žarki v ultravijoličnem območju lahko povzročijo oksidativni stres in pripomorejo k nastanku poškodbam kože, kot so sončne opekline ali alergije. Dolgoročno prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom brez ustrezne zaščite pa lahko pripomorejo tudi k hitrejšemu staranju kože.
Ravno zato je ustrezna zaščita kože pred soncem izredno pomembna. S tem bomo zmanjšali možnost za nastanek negativnih posledic, ki lahko nastanejo zaradi dolgoletnega izpostavljanja soncu brez ustrezne zaščite. Hude poškodbe, ki lahko ob tem nastanejo so fotostaranje kože, kožni raki, opekline, alergije, padec imunskega sistem (prvi znak je herpes na ustnicah) in poškodbe oči.
Kaj pomaga pri sončnih opeklinah?
Sončne opekline navadno spadajo v skupino opeklin prve stopnje, za katere je značilna poškodba zgornje plasti kože. Kažejo se kot rdečina, občutljivost kože na dotik in lupljenje kože 24-48 ur po sami opeklini. Ob pojavu opekline je zelo pomembno, da naše kože ne izpostavljamo dodatnemu soncu, saj bi to naše stanje samo še poslabšalo. Opeklino lahko hladimo z obkladki, vendar pri tem pazimo, da ne pride do neposrednega stika hladilne snovi s kožo, ki bi lahko našo kožo še dodatno poškodovala. Pomembno je, da opečeno mesto ustrezno in redno čistimo, ter ga negujemo z vlažilnimi in hranilnimi kremami z dodatkom vitamina E ali aloe vere. Stanje se po navadi izboljša samo od sebe v roku 2 do 5 dni po opeklini. Če do izboljšanja ne pride pa lahko sklepamo, da gre za opeklino druge stopnje. Pri teh gre že za resnejše poškodbe kože, ki so lahko tudi izredno boleče. Poškodovana je globlja plast kože.
Kako do lepo porjavele kože?
Do lepo porjavele kože se pride počasi, kar pomeni, da se sprva le kratek čas zadržujemo na soncu in postopno povečujemo minute, ki jih preživimo na soncu. Poleg tega moramo kožo vsak dan zaščititi s kremami z visokim SPF faktorjem.
Kaj je SPF faktor?
Gre za kratico, ki pomeni Sun protection factor ali po slovensko zaščitni faktor, ki nam pove koliko časa bo naša sončna krema zaščitila našo kožo pred UV žarki. Višji kot je faktor, dlje naj bi trajala omenjena zaščita. Seveda pa moramo pri tem upoštevati tudi ten kože, letni čas, vreme in geografsko lego. Kljub temu je priporočljivo, da kremo nanašamo na vsake dve uri, saj tako ohranimo njeno optimalno zaščito. Poleg kreme z ustreznim faktorjem moramo biti še posebej pozorni tudi na UV-indeks ter se izogibati izpostavljenosti soncu med 10. in 15. uro (1).
UV-indeks nam pove količino oziroma moč sevanja na določenem mestu na določen dan. Zavedati se moramo, da nas sonce lahko opeče tudi na oblačen ali meglen dan, zato ne smemo pozabiti na ustrezno zaščito tudi v teh dneh. Ko je sonce v dnevu najmočnejše, se je treba izogibati neposredni izpostavljenosti soncu in se temu primerno umakniti v senco. Priporočljivo je, da se soncu izogibamo med 10 in 15 uro, saj je takrat insolacija najmočnejša. Ko to ni mogoče, je lahko ustrezna zaščita kože pred soncem tudi uporaba ustreznih oblačil, pokrival ter sončnih očal (2).
Tveganje zaradi izpostavljenosti soncu je odvisno tudi od tipa kože in barve polti. Tako bo ljudi s svetlejšim tipom kože opeklo bistveno hitreje kot ljudi s temnejšo poltjo. Tip kože označuje občutljivost kože na ultravijolično sevanje. Poznamo 6 tipov kože, med katerimi je tip I najbolj ogrožen za pojav opeklin in kožnega raka, pri tipu VI pa je to tveganje zelo majhno (4). Kot dodatna zaščita kože pred soncem so nam lahko v pomoč tudi določeni vitamini in minerali. Za dodatno zaščito naše kože so izredno koristni beta karoten, astaksantin, kalcij ter vitamini C, D in E. Z njimi si lahko zagotovimo zaščito kože od znotraj ter lepo porjavelost tudi v senci (5).
Antioksidanti kot zaščitni sloj kože
Vitamin A se v živilih rastlinskega izvora pojavlja v obliki karotenoidov, med katerimi je najbolj znan beta karoten. Gre za oranžkasto rastlinsko barvilo, ki ima dobro antioksidativno delovanje, kot tudi zaščitno vlogo pred škodljivimi UV žarki. Karotenoidi pomagajo ohranjati vlažnost in elastičnost kože, skrbijo za normalno obarvanost kože ter pomagajo pri njeni samoporjavitvi od znotraj. Prehrana bogata z karotenoidi poveča njihov nivo v koži, med tem ko kajenje in alkohol negativno vplivata nanj. Zanimivo je, da morajo biti na njegov povečan vnos pazljivi ravno kadilci. Raziskave so namreč pokazale, da naj bi prekomeren vnos beta karotena povečali tveganje za razvoj pljučnega raka pri strastnih kadilcih. Pri nekadilcih pa naj bi beta karoten možnost za nastanek pljučnega raka celo zmanjšal. (3)
Vitamin C in E imata močno antioksidativno delovanje, zato preprečujeta pojav poškodb zaradi oksidativnega stresa. Oksidativen stres lahko nastane tudi zaradi prekomerne izpostavljenosti naše kože sončnim žarkom, zato imata omenjena vitamina pomembno vlogo pri zaščiti in preprečitvi njenega prezgodnjega staranja. Vitamin C ima vlogo tudi pri nastajanju kolagena, kar pozitivno vpliva na delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni in kože. Poleg tega vitamin C pospeši celjenje ran in poškodb na koži, ki med drugim lahko nastanejo zaradi škodljivega UV sevanja (5).
Astaksantin
Gre za rdeč karotenoid, ki ga najdemo v rakcih, lososu in mikroalgah. Ima močno antioksidativno delovanje, kar pomeni, da preprečuje pojav oksidativnih poškodb, ki nastanejo kot posledica prostih radikalov. Zaradi svojega delovanja naj bi preprečeval nastanek mikro poškodb kože, ki vodijo v prezgodnje staranje kože, sončne opekline in drugih s soncem povezanih stanj. Ravno zaradi njegovega pozitivnega učinka na kožo ga najdemo v številnih izdelkih za njeno zaščito.
Kalcij je bil v preteklosti znan, kot ključni element za lajšanje težav z alergijami, še posebej v primeru sončnih alergij. Kalcij naj bi zmanjševal nivo histamina, ki se sprošča v primeru alergijskih reakcij. Histamin v primeru alergij povzroča zatekanje, razdraženo kožo, kihanje, zamašen nos, zatekanje oči, ipd. V primeru sončnih alergij je priporočeno, da se kalcij jemlje v kombinaciji z vitaminom C, D ter beta karotenom.
Zaščita kože pred soncem je torej zelo pomembna. Pri tem se moramo držati le nekaj preprostih pravil, ki lahko bistveno pripomorejo k ohranjanju našega zdravja.
Viri:
Evropski kodeks proti raku (2021). Kaj je UV indeks? Dostopno na https://cancer-code-europe.iarc.fr/index.php/sl/12-nasvetov/izpostavljenost-soncnim-uv-zarkom/4071-kaj-je-uv-indeks.
Heckman, C.J., Liang, K. in Riley, M. (2019). Awareness, understanding, use, and impact of the UV index: A systematic review of over two decades of international research. Preventive medicine, 123(1), 71-83.
Zerres, S. in Stahl, W. (2020). Carotenoids in human skin. Molecular and cell biology of lipids, 1865(11).
Goon, P., Banfield, C., Bello, O. in Levell, N.J. (2021). Skin cancers in skin types IV-VI: Does the Fitzpatrick scale give a false sense of security? Skin health and disease, 1(3), 1-5.
Compton, D.L., Evans, K.O., Appell, M. in Goodell, J.R. (2019). Protection of Antioxidants, Vitamins E and C, from Ultraviolet Degradation using Feruloylated Vegetable Oil. Journal of american oi chemists societyl, 96(9), 999-1009.
